Vaš brskalnik ima onemogočen java script, zato kazalo internetne strani ne deluje pravilno. Vključite java script.
objavljeno: 24.6.2013
Blog: Rešitev je tu!

Pismo Rimljanom 10: namerne popačitve


Na povezava do pdf datoteke lahko primerjaš med seboj novodoben prevod Svetopisemske družbe in Biblijo kralja Jakoba, ki je predstavnica Biblij, kakršne so bile od nastanka pa do nekje do leta 1850.

Tukaj pa bom na kratko poskusil pokomentirati najbolj opazne in namerne popačitve Svetega pisma, ki so jih storile združene Svetopisemske družbe v svojih izdajah, da boste videli, kakšne ideje ponujajo vam in vsem nam.

Pismo Rimljanom 10

1 Bratje, hrepenenje mojega srca in moja prošnja k Bogu veljata njim, da bi se rešili.

Opravičenje, rešitev, je po veri v Kristusa in ne po delih, zato se nihče ne reši, ampak je rešen.

2 Saj jim priznam, da so goreči za Božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju.

Kadarkoli vidim besedo spoznanje v novih prevodih, se mi oglasi alarm. In to je kar pogosto. Dalmatin pravi: “de ony ajfrajo sa Buga, ali s nezastopnostjo.” Jubilejni prevod pravi: “toda ne po razsodnosti.” Jaz pa sem kar pustil prvoten pomen – vedenje, znanje.

10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.

Pomensko beseda deležni ustreza in ne spremeni pomena. Pustimo to. Kje je rdeči (ali oranžni) alarm? Dodali so besedo vera. Izpovedovati vero je tako močno zakoreninjena fraza, ki podobno kot bogoslužje v enem izmed prejšnjih poglavij, pomeni točno določen “obred” v glavah ljudi in to je skupinska recitacija določenih verzov ponavadi v rimskem templju, ki mu pravijo cerkev. Kakšna je ta izpoved? Bolj žalostna, saj če takšnega “vernika” vprašate na ulici, ali verjame, da je bil Jezus Kristus obujen od mrtvih – bo s težavo rekel da, če bo sploh rekel. Če pa ga vprašate ali verjame, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh, da je bil Adam ustvarjen iz zemlje, Eva iz njegovih reber, da je bolezen in smrt prišla šele s človekovim padcem, da je bil svetovni potop pred približno 4000 leti, da so šle vse živali na eno samo ladjo, da se je morje razdelilo na dvoje in tako omogočilo prehod Izraelcem, Egipčane pa je pokopalo pod seboj pa bodo rekli: ne. Nato jim samo povejte, da Jezus Kristus govori o teh stvareh kot da so se res zgodile. In on sam pravi – če mi ne verjamete o zemeljskih stvareh, kako mi boste o nebeških? Kako lahko veruješ v knjigo, za katero praviš, da je polna napak? Dragi moj, samega sebe lažeš in se prepričuješ, a to ni vera. Če pa je že vera, je to izredno majhna vera, saj jo dušijo številni dvomi.

13 In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen.

In res? A drugje pa ni res? Drugje se pa laže?

14 Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo --, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?

Kot smo že omenili – vera je v krščanstvu vedno povezana s Kristusom. Prevajalcem to ni všeč, saj se potem drugi ljudje ne morejo najti v Svetem pismu – pa so izpustili Kristusa in vsi so veseli.

15 In kako naj ga oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh!

Da, s tem se vsi strinjamo. Veselo oznanilo o dobrih rečeh je dobro in veselo. Super, a ne?
Kaj pravi katoliška Vulgata, ki je bila zadosti dobra do leta 1966?
Quam speciosi pedes evangelizantium pacem, evangelizantium bona!
V novih prevodih so izpustili mir in evangelizacijo, ki pomeni oznanjati evangelij, pridigati evangelij. Pridigati pa pomeni oznanjati, a tudi razlagati evangelij. A ker je delvesele novice (evangelija) tudi “slaba” in ker so ljudem govorili samo to, kako so slabi, pot rešitve pa so jim zaprli, so ljudje vedno znova grešili in ostali v grehu. Zato ima glagol pridigati za nas slabšalen pomen. “Ah, ne mi pridigat,” pomeni ne mi govorit, kaj sem storil narobe. A pridiga ni samo govorjenje, kaj si storil narobe, ni samo slaba novica, ampak je predvsem dobra. Čeprav si storil nekaj narobe, ti je ponujen dar, ki je tako čudovit in neprecenljiv, da si ga ne bi mogel nikoli zaslužiti, nikoli ga ne bi mogel kupiti.

21 O Izraelu pa pravi: Ves dan sem iztegoval svoje roke proti neposlušnemu in upornemu ljudstvu.

Res je, da je ljudstvo bilo uporno, a beseda je bolj določena: tisti, ki zanika nekaj, ki nasprotuje, ki govori kontradiktorno – torej če Bog reče dobro, bo rekel človek slabo, če Bog reče ljubezen je glavna, bo človek rekel zdravje, denar, služba, če Bog reče, da je svet star nekaj tisoč let, bo človek rekel – a si znorel? To je narobe. Če Bog pravi, da bomo umrli in da bodo vsi obujeni – eni za večno življenje, drugi za sodbo in za drugo smrt, bo človek rekel bodisi da ne bomo nikoli umrli bodisi da ni sodbe bodisi da ni posmrtnega življenja. Če Bog pravi ne častite kipcev, človek pravi – seveda, dajmo jih častiti, če Bog pravi, da je življenje človeka izredno vredno, potem mi pravimo – ne, ne – človeško življenje ni vredno čisto nič… in podobno.

Za tem napadom stojijo podobni ljudje, kot stojijo za novimi prevodi Svetih pisem. Strokovnjaki iz različnih področij, ljudje, ki ljubijo denar, a ne resnice. Majhna laž tu, majhna tam, dokler ne spremenijo laži v resnico in resnico v laž. In tako ves svet verjame strokovnjakom – še celo sami sebe so uspeli do neke mere prepričati, čeprav imajo v sebi vendarle dvom o tem, da je tisto, kar govorijo ljudem, resnica. A svojo vest večinoma uspejo utišati. In če imajo strokovnjaki prav – le kdo bo ugovarjal strokovnjakom – potem Bog nima prav. Biblija je potem skrpucalo v očeh strokovnjakov, ki ne želijo govoriti resnice, in v očeh navadnih ljudi, ki se jim ne zdi vredno raziskovati, ampak raje verjamejo strokovnjakom, čeprav so že ničkolikokrat slišali in videli, da se tudi strokovnjaki lažejo – a kljub temu jim zaupajo. Velika in slepa je njihova vera v goljufivega človeka.